IZJAVA OB IZDAJI SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA ZARADI IZPLAČILA PRISPEVKA ZA POKLICNO ZAVAROVANJE

  • IZJAVA  OB IZDAJI SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA ZARADI IZPLAČILA PRISPEVKA ZA POKLICNO ZAVAROVANJE

    IZJAVA OB IZDAJI SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA ZARADI IZPLAČILA PRISPEVKA ZA POKLICNO ZAVAROVANJE

    Po letih dokazovanja pred sodišči, po letih dokazovanja svojega prav pred inšpekcijskimi organi, pred upravljalcem pokojninskega sklada, Ministrstvom za delo in delodajalskimi združenji, so naše argumente končno potrdili tudi na Vrhovnem sodišču!

    V individualnih delovnih sporih zaposlenih na LPP (ki jim je pomagal njihov sindikat) zoper delodajalca, ki jim je v letu 2013 prenehal izplačevati prispevek za obvezno dodatno poklicno zavarovanje, sta delavcem pritrdila tako prvo kot drugostopenjsko sodišče. Delodajalec je zoper odločitve vložil izredno pravno sredstvo, revizijo. Sodišče je s sodbo in sklepom opr. št. VIII Ips 30/2019 sedaj dokončno pritrdilo argumentom zaposlenih. V kolikor voznik izpolnjuje pogoje, določene s pravnimi akti, ta obveznost delodajalca obstaja, saj se pravna podlaga ni spremenila. Pogoj opravljenih 60.000 kilometrov na letni ravni je dodaten pogoj, ki ga je oblikovala Strokovna komisija ZPIZ na poziv delodajalcev, za kar pa ni imela pristojnosti. Kot smo ves čas trdili, tako obstaja jasna in nedvoumna pravna podlaga za obveznost delodajalcev plačevati poklicno zavarovanje za voznike avtobusov (pa tudi tovornjakov!).

    Odisejada za zaposlene na LPP je tako zaključena, ostajajo pa odprta vprašanja, kako se bodo odzvali na KAD, na Inšpektoratu za delo, na Ministrstvu za delo, člani Strokovne komisije, ki so neupravičeno posegli v oblikovanje pogojev za plačilo obveznega poklicnega zavarovanja in nenazadnje GZS, ki je tako stališče Komisije podpirala in delodajalcem svetovala prekinitev vplačil. Vsaj od državnih institucij bi si želeli več odločnosti pri uveljavljanju pravic zaposlenih, (ki koristijo tudi državi z vplačili na KAD, saj gre za milijonske zneske, ki bi morali biti izplačani na račun KAD, pa niso bili) in varovanju pravne države.

    Ves čas smo z delodajalci iskali mirno rešitev spora, zdelo se nam je nevzdržno,  da so morali naši člani svojo pravico iskati na sodišču (trenutno imamo nezaključenih še 51 tožb, ki smo jih maja vložili proti vsem večjim delodajalcem v panogi- Nomago, Arriva,…), delodajalci pa so ves čas zatrjevali,  da sledijo nasvetom komisije ZPIZ in GZS. Tudi sedaj bomo zopet pozvali delodajalce, naj svoje obveznosti do delavcev poravnajo vsem zaposlenim, ki so do tega upravičeni. Zelo žalostno bo, če bomo morali, kljub jasnim odločitvam sodišč, prav za vsakega zaposlenega posebej še naprej obremenjevati sodišča, delodajalci pa bodo preračunavali, ali se jim bolj izplača plačevati odvetniške stroške ali svoje zakonske obveznosti!

    V panogi avtobusnih prevozov se tako bližamo jasnejšim odgovorom, ostaja pa dejstvo, da enaka pravica pripada tudi voznikom tovornjakov, na podlagi istega predpisa. Na žalost je v panogi tovornega prometa situacija še slabša, delodajalci pa še bolj ignorantski. Gotovo bo naša naslednja naloga in projekt doseči pravico tudi za voznike tovornjakov.

    V kratkem pričakujemo spremembo ZPIZ, za katero smo si na ZSSS prizadevali in s katero bodo nadaljnja uveljavljanja zahtevkov delavcev lažja. Je pa ta odločitev sodišča dokaz,  da se vztrajnost sindikatov in zaposlenih izplača.

     

    Vozniki avtobusov so imeli v preteklosti priznano zavarovalno dobo s povečanjem (benificirano delovno dobo), saj je bilo delo voznika avtobusa ocenjeno kot posebno težko in zdravju škodljivo delo, zavarovanci pa naj ga po določeni starosti ne bi mogli več ustrezno opravljati. Voznikom avtobusov, ki delo opravljajo pri delodajalcih, ki so registrirani za javni cestni promet, ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede, je bila priznana zavarovalna doba s povečanjem, če opravljajo takšna dela, vsaj 80% vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.

    Zaradi benificirane delovne dobe so imeli možnost, da se upokojijo prej, kot ostali zaposleni.

    Po 1.1.2001 delodajalci vsem zaposlenim na delovnih mestih, za katere je veljala delovna doba s povečanjem, pričeli plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, benificirana doba pa je bila ukinjena. Te prispevke so plačevali tudi po spremembi zakona (ZPIZ-2), ki je institut obveznega zavarovanja zamenjal s poklicnim zavarovanjem. Tudi za poklicno zavarovanje veljajo enaki pogoji, saj predmetni zakon določa, da so do plačila tega zavarovanja upravičeni vsi, ki delajo na delovnih mestih, za katere je prej veljala benificirana delovna doba.

    Delodajalec to poklicno zavarovanje vplačuje na račun delavca, odprt pri Kapitalski družbi, s sredstvi pa upravlja KAD. Ko se delavec upokoji, mu pripada renta, odvisna od višine vplačil.

    Določba 199. člen ZPIZ-2 opredeljuje krog zavarovancev poklicnega zavarovanja in določa, da se v poklicno zavarovanje obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom.

    Na podlagi 413.člena ZPIZ-2 v povezavi z drugim odstavkom druge alineje I. točke Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja (Ur.l. RS št. 19/75, 22/75, 43/82), so vozniki avtobusov upravičeni do vplačil in pravic iz naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: ODPZ). Na tem delovnem mestu se zavarovalna doba s povečanjem v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet šteje ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede in če prebijejo na takšnih delih najmanj 80% vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Sklep določa, da se na tem delovnem mestu zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. 1. 1960 dalje. Glede na dejavnost, izhajajočo iz vpisov v AJPES-ePRS, 49.391 in 49.310 (Mestni in primestni kopenski promet, Medkrajevni in dr. cestni potniški promet) ima delodajalec dolžnost zaposlene voznike vključiti v ODPZ  ter dolžnost financirati poklicno zavarovanje zaposlenih.

     

    Saška Kiara Kumer, univ. dipl. prav.,

    Generalna sekretarka SDPZ